TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 7. marec 2024

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Od zadnje seje, ki je potekala januarja, se je inflacija dodatno znižala. V najnovejših projekcijah strokovnjakov ECB je bila inflacija popravljena navzdol, zlasti za leto 2024, kar je predvsem odraz manjšega prispevka cen energentov. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo inflacija v povprečju znašala 2,3% v letu 2024, 2,0% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Projekcije inflacije brez energentov in hrane so bile ravno tako popravljene navzdol in znašajo povprečno 2,6% za leto 2024, 2,1% za leto 2025 in 2,0% za leto 2026. Čeprav se je večina meril osnovne inflacije nadalje znižala, ostajajo domači cenovni pritiski močni, kar je deloma posledica visoke rasti plač. Pogoji financiranja so restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje, kar potiska inflacijo navzdol. Strokovnjaki so projekcijo gospodarske rasti za leto 2024 popravili navzdol na 0,6%, saj pričakujejo, da bo gospodarska aktivnost v bližnji prihodnosti ostala umirjena. Zatem pričakujejo, da se bo gospodarstvo okrepilo ter doseglo 1,5-odstotno rast v letu 2025 in 1,6-odstotno rast v letu 2026, k čemur bo sprva prispevala potrošnja, kasneje pa tudi investicije.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo ostaja šibko. Potrošniki so bili še naprej zadržani pri trošenju, investicije so se umirile in podjetja so izvozila manj, kar je odraz upočasnitve zunanjega povpraševanja in deloma tudi izgube konkurenčnosti. Vseeno ankete nakazujejo postopno okrevanje tekom letošnjega leta. Ker inflacija upada in plače še naprej rastejo, se bodo realni dohodki okrepili in tako podpirali rast. Poleg tega bo zaviralni vpliv preteklih dvigov obrestnih mer postopoma popuščal, povpraševanje po izvozu euroobmočja pa naj bi se okrepilo.

Stopnja brezposelnosti je najnižja od uvedbe eura. Zaposlenost se je v zadnjem četrtletju 2023 povečala za 0,3% ter tako zopet presegla gospodarsko aktivnost. Proizvod na zaposlenega se je zato nadalje zmanjšal. Obenem delodajalci objavljajo manj prostih delovnih mest in manj podjetij poroča, da njihovo proizvodnjo omejuje pomanjkanje delovne sile.

Vlade bi morale nadaljevati z umikanjem ukrepov pomoči, ki so jih uvedle zaradi visokih cen energentov, da bi omogočile vzdržno nadaljevanje procesa dezinflacije. Javnofinančne in strukturne politike bi bilo treba okrepiti, da bi povečale produktivnost in konkurenčnost gospodarstva, razširile ponudbene zmogljivosti in postopno zniževale visoke stopnje javnega dolga. S hitrejšim uresničevanjem programa »EU naslednje generacije« in odločnejšim odstranjevanjem nacionalnih ovir, ki preprečujejo oblikovanje globljih in bolj integriranih bančnih in kapitalskih trgov, bi se lahko povečale investicije v zeleni in digitalni prehod ter zmanjšali cenovni pritiski v srednjeročnem obdobju. Revidiran okvir ekonomskega upravljanja v EU se mora začeti nemudoma izvajati.

Inflacija

Inflacija se je januarja rahlo znižala na 2,8% in februarja po Eurostatovi prvi oceni še dodatno na 2,6%. Inflacija v skupini hrane se je zopet zmanjšala, in sicer na 5,6% januarja in 4,0% februarja, medtem ko so cene energentov v obeh mesecih še naprej upadale v primerjavi z letom prej, vendar manj kot v decembru. Blagovna inflacija se je ravno tako dodatno znižala, in sicer na 2,0% januarja in 1,6% februarja. Storitvena inflacija je februarja rahlo upadla na 3,9%, potem ko je tri mesece zaporedoma znašala 4,0%.

Večina meril osnovne inflacije se je januarja nadalje znižala, saj je vpliv preteklih ponudbenih šokov še naprej slabel, zaostrena denarna politika pa je zavirala povpraševanje. Vseeno so domači cenovni pritiski še vedno povišani, kar je deloma posledica močne rasti plač in upadanja produktivnosti dela. Obenem obstajajo znaki, da se je rast plač začela umirjati. Poleg tega dobički absorbirajo del naraščanja stroškov dela, kar zmanjšuje inflacijske učinke.

Inflacija bo v prihodnjih mesecih predvidoma nadaljevala trend zniževanja. Zatem bo po pričakovanjih upadla na ciljno raven, saj se bodo stroški dela umirili, učinki preteklih energetskih šokov, ozkih grl v dobavnih verigah in ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji pa bodo popustili. Merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostajajo približno stabilna in se večinoma gibajo okrog 2%.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Rast bi lahko bila nižja, če bodo učinki denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Gospodarsko rast v euroobmočju bi lahko zaviralo tudi šibkejše svetovno gospodarstvo ali nadaljnja upočasnitev svetovne trgovinske menjave. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu sta glavna vira geopolitičnih tveganj. To bi lahko povzročilo upad zaupanja med podjetji in gospodinjstvi glede prihodnosti ter motnje v svetovni trgovinski menjavi. Nasprotno bi bila gospodarska rast lahko višja, če se bo inflacija znižala hitreje, kot je pričakovano, in se bo zaradi zviševanja realnih dohodkov potrošnja povečala bolj, kot je predvideno, ali če bo svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano.

Tveganja, da bo inflacija višja, so povezana z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi, zlasti na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih bi se lahko kratkoročno zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Inflacija bi lahko bila višja od pričakovane tudi v primeru, da se bodo plače zvišale bolj, kot je pričakovano, ali če se bodo profitne marže zniževale počasneje, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če bo denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano, ali če se bo gospodarsko okolje v drugih delih sveta nepričakovano poslabšalo.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od januarske seje zvišale in denarna politika ECB je ohranjala širše pogoje financiranja restriktivne. Obrestne mere za posojila podjetjem so se večinoma stabilizirale, medtem ko so se obrestne mere za hipotekarna posojila decembra in januarja znižale. Vseeno posojilne obrestne ostajajo povišane, in sicer 5,2% za posojila podjetjem in 3,9% za hipotekarna posojila.

Bančno posojanje podjetjem je decembra postalo pozitivno in medletno poraslo za 0,5%. Toda januarja se je rahlo zmanjšalo na 0,2% zaradi negativnega toka v tem mesecu. Rast posojil gospodinjstvom je še naprej slabila in se januarja medletno zmanjšala na 0,3%. Široki denar, merjen z denarnim agregatom M3, je zabeležil umirjeno 0,1-odstotno rast.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.