- IZJAVA O DENARNI POLITIKI
TISKOVNA KONFERENCA
Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB
Frankfurt na Majni, 18. julij 2024
Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.
Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo našo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Medtem ko so se maja nekatera merila osnovne inflacije rahlo zvišala zaradi enkratnih dejavnikov, so junija večinoma ostala stabilna ali pa so nekoliko upadla. Kot je bilo pričakovano, so dobički ublažili inflacijski vpliv visoke rasti plač. Denarna politika ohranja restriktivne pogoje financiranja. Kljub temu so domači cenovni pritiski še vedno močni, storitvena inflacija je povišana, skupna inflacija pa bo verjetno ostala nad ciljno ravnjo daleč v naslednje leto.
Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.
Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.
Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.
Gospodarska aktivnost
Najnovejše informacije nakazujejo, da je gospodarstvo euroobmočja v drugem četrtletju raslo, a verjetno počasneje kot v prvem. Pri okrevanju še naprej vodijo storitve, medtem ko sta industrijska proizvodnja in blagovni izvoz šibka. Kazalniki naložb napovedujejo upočasnjeno rast v letu 2024 ob povečani negotovosti. V prihodnje bo okrevanje predvidoma podpirala potrošnja, ki jo bo poganjala rast realnih dohodkov zaradi nižje inflacije in višjih nominalnih plač. Poleg tega bi se vzporedno z naraščanjem svetovnega povpraševanja moral okrepiti izvoz. Predvidoma bo postopno popuščal tudi zaviralni vpliv denarne politike na povpraševanje.
Trg dela ostaja odporen. Stopnja brezposelnosti je bila maja nespremenjena na ravni 6,4%, kar pomeni, da je ostala na najnižji ravni od uvedbe eura. Zaposlenost je v prvem četrtletju zrasla za 0,3%, podpiralo pa jo je nadaljnje povečanje delovne sile, ki je zrasla v enaki meri. V drugem četrtletju so bila verjetno ustvarjena nova delovna mesta, in sicer predvsem v storitvenem sektorju. Podjetja postopno zmanjšujejo število prostih delovnih mest, vendar z visokih ravni.
Nacionalne javnofinančne in strukturne politike bi morale biti zasnovane tako, da povečujejo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva. Na ta način bi prispevale k temu, da se bo potencialna rast povečala in se bodo cenovni pritiski v srednjeročnem obdobju zmanjšali. Učinkovito, hitro in polno izvajanje programa »EU naslednje generacije«, napredek v smeri unije kapitalskih trgov, dokončanje bančne unije ter utrjevanje enotnega trga so ključni dejavniki, da se pospešijo inovacije ter spodbudijo naložbe v zeleni in digitalni prehod. Pozdravljamo nedavne smernice Evropske komisije, ki pozivajo države članice EU, da okrepijo vzdržnost javnih financ, ter izjavo Euroskupine o fiskalni naravnanosti euroobmočja za leto 2025. Če bodo vlade v celoti in brez odlašanja izvajale revidirani okvir ekonomskega upravljanja v EU, bodo lažje zmanjšale proračunski primanjkljaj in javni dolg na vzdržno raven.
Inflacija
Medletna inflacija se je junija spustila na 2,5%, potem ko je maja znašala 2,6%. Cene hrane so se junija zvišale za 2,4%, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot maja, cene energentov pa so ostale praktično enake kot mesec prej. Tako blagovna kot tudi storitvena inflacija sta junija ostali nespremenjeni na ravni 0,7% oziroma 4,1%. Medtem ko so se maja nekatera merila osnovne inflacije rahlo zvišala zaradi enkratnih dejavnikov, so junija večinoma ostala stabilna ali pa so nekoliko upadla.
Domača inflacija ostaja visoka. Plače še vedno naraščajo po povišani stopnji, da nadoknadijo izgube kupne moči iz preteklega obdobja visoke inflacije. Zaradi višjih nominalnih plač ob šibki produktivnosti se je okrepila rast stroškov dela na enoto proizvoda, čeprav se je v letošnjem prvem četrtletju nekoliko upočasnila. Zaradi neenakomerne narave prilagajanja plač in velikega prispevka enkratnih izplačil bo rast stroškov dela v bližnji prihodnosti verjetno ostala povišana. Po drugi strani so bili nedavni podatki o sredstvih za zaposlene na zaposlenega skladni s pričakovanji, najnovejši anketni kazalniki pa napovedujejo, da bo rast plač tekom prihodnjega leta postala bolj zmerna. Poleg tega so se v prvem četrtletju skrčili dobički in tako blažili inflacijske učinke višjih stroškov dela na enoto proizvoda. Anketni podatki kažejo, da bodo dobički tudi v bližnji prihodnosti ostali oslabljeni.
V preostanku leta bo inflacija predvidoma nihala okrog sedanjih ravni, med drugim tudi zaradi baznih učinkov v skupini energentov. Nato bo v drugi polovici naslednjega leta po pričakovanjih upadla proti ciljni ravni, k čemur bodo prispevali počasnejša rast stroškov dela, učinki restriktivne denarne politike in postopno izginjanje vpliva preteklega velikega zvišanja inflacije. Merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so ostala pretežno stabilna in se večinoma gibljejo okrog 2%.
Ocena tveganj
Tveganja za gospodarsko rast so usmerjena navzdol. Rast v euroobmočju bi lahko zaviralo šibkejše svetovno gospodarstvo ali stopnjevanje trgovinskih napetosti med glavnimi gospodarstvi. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu sta glavna vira geopolitičnih tveganj. To bi lahko povzročilo upad zaupanja med podjetji in gospodinjstvi glede prihodnosti ter motnje v svetovni trgovinski menjavi. Rast bi lahko bila nižja tudi v primeru, da bodo učinki denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Nasprotno bi bila gospodarska rast lahko višja, če se bo inflacija znižala hitreje, kot je pričakovano, in se bo zaradi krepitve zaupanja in zviševanja realnih dohodkov potrošnja povečala bolj, kot je predvideno, ali če bo svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano.
Inflacija bi lahko bila višja od pričakovane, če se bodo plače ali dobički povečali bolj, kot se pričakuje. Tveganje, da bo inflacija višja, predstavljajo tudi povišane geopolitične napetosti, zaradi katerih bi se kratkoročno lahko zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Poleg tega bi se zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanje podnebne krize lahko zvišale cene hrane. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če bo denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano, ali če se bo gospodarsko okolje v drugih delih sveta nepričakovano poslabšalo.
Finančne in denarne razmere
Junijsko znižanje obrestnih mer denarne politike se nemoteno prenaša v obrestne mere denarnega trga, medtem ko so širši pogoji financiranja nekoliko volatilni. Stroški financiranja ostajajo restriktivni, saj pretekli dvigi obrestnih mer denarne politike še vedno napredujejo po transmisijski verigi. Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem se je maja rahlo znižala na 5,1%, obrestne mere za hipotekarna posojila pa so ostale nespremenjene na ravni 3,8%.
Kreditni standardi za posojila ostajajo zaostreni. Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih, so se standardi za posojila podjetjem v drugem četrtletju rahlo zaostrili, medtem ko so se za hipotekarna posojila zmerno ublažili. Posojilno povpraševanje podjetij se je rahlo zmanjšalo, medtem ko se je povpraševanje gospodinjstev po hipotekarnih posojilih prvič od začetka leta 2022 povečalo.
Kreditna dinamika na splošno ostaja šibka. Obseg bančnih posojil podjetjem in gospodinjstvom se je maja medletno povečal za 0,3%, kar je le malenkost več kot v prejšnjem mesecu. Medletna rast širokega denarja – merjenega z agregatom M3 – se je maja zvišala na 1,6%, potem ko je aprila znašala 1,3%.
Zaključek
Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.
V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.
Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- [email protected]
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije