ECB bo do leta 2024 prenovila oblikovno podobo eurskih bankovcev

6. december 2021

• ECB bo novo oblikovno podobo eurskih bankovcev predvidoma izbrala do leta 2024.
• ECB bo za mnenje vprašala tudi javnost.
• Multidisciplinarna skupina bo Svetu ECB svetovala o novih temah.

[Seznam članov svetovalne skupine za temo je bil dopolnjen 7. januarja 2022 ob 16.00 z vključitvijo imena malteškega predstavnika in 8. marca 2022 ob 16.00 z vključitvijo imena novega estonskega predstavnika, ki je zamenjal Vladimirja Taigerja.]

Evropska centralna banka (ECB) namerava prenoviti oblikovno podobo eurskih bankovcev. Z evropskimi državljani bo sodelovala v procesu, ki bo do končne odločitve predvidoma privedel leta 2024.

Prenova oblikovne podobe se bo začela z vzpostavitvijo fokusnih skupin, ki bodo imele nalogo, da od ljudi iz celotnega euroobmočja pridobijo mnenje o možnih temah na prihodnjih eurskih bankovcih. Svetovalna skupina za temo, ki jo sestavlja po en strokovnjak iz vsake države euroobmočja, bo nato Svetu ECB posredovala ožji izbor novih tem. ECB je že imenovala člane svetovalne skupine, in sicer na podlagi predlogov nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, pri čemer člani delujejo na različnih področjih, kot so na primer zgodovina, naravoslovje, družboslovje, vizualna umetnost in tehnologija. Sedanja oblikovna podoba eurskih bankovcev temelji na temi »obdobja in slogi«, ki je ponazorjena z okni, vrati in mostovi.

»Eurski bankovci bodo ostali del našega vsakdana. So namreč oprijemljiv in viden simbol tega, da v Evropi držimo skupaj, predvsem v kriznih časih, obenem pa je povpraševanje po bankovcih še vedno veliko,« je dejala predsednica ECB Christine Lagarde. »Po 20 letih je čas, da prenovimo podobo naših bankovcev in jo približamo Evropejcem vseh starosti in vseh družbenih skupin.«

Ko bo svetovalna skupina predstavila predloge, bo ECB vprašala javnost za mnenje o temah v ožjem izboru. Nato bo sledil oblikovalski natečaj za nove bankovce, nato pa se bo ECB ponovno posvetovala z javnostjo. Končno odločitev bo sprejel Svet ECB.

Prenova bankovcev sledi zavezi Sveta ECB, da bo zagotovil inovativne in dobro zaščitene bankovce, ki bodo Evropejcem blizu. Najnovejša Študija o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju (SPACE) je pokazala, da je bila v letu 2019 gotovina še naprej najbolj priljubljeno plačilno sredstvo pri plačilih malih vrednosti, ki jih potrošniki opravijo osebno. Čeprav je med pandemijo število brezgotovinskih plačil naraslo, se je povpraševanje po gotovini vseeno povečalo zaradi ključne vloge gotovine kot hranilca vrednosti. Eurosistem v okviru svoje gotovinske strategije 2030 s konkretnimi koraki jamči, da bo gotovina v prihodnosti še dolgo razpoložljiva ter se bo sprejemala kot plačilno sredstvo – tudi po morebitni uvedbi digitalnega eura.

»Želimo razviti eurske bankovce, s katerimi se bodo evropski državljani identificirali in jih bodo s ponosom uporabljali kot svoj denar,« je dejal član izvršilnega odbora ECB Fabio Panetta. »Prenova oblikovne podobe eurskih bankovcev bo potekala vzporedno s proučevanjem digitalnega eura. Cilj obeh projektov je izpolnjevati naš mandat, da Evropejcem omogočimo varen in dobro zaščiten denar.«

Ko bo izbor oblikovne podobe zaključen, bo Svet ECB odobril proizvodnjo novih bankovcev in odločil, kdaj bi se bankovci lahko dali v obtok.

Člani svetovalne skupine za temo:

Alice Twemlow (Nizozemska), profesorica zgodovine, teorije in sociologije grafičnega oblikovanja in vizualne kulture, Universiteit van Amsterdam

Costas Varotsos (Grčija), umetnik in profesor, Faculty of Architecture, Aristotle University of Thessaloniki

Demetrios Michaelides (Ciper), zaslužni profesor klasične arheologije, University of Cyprus

Elvira Maria Correia Fortunato (Portugalska), prorektorica, Universidade NOVA de Lisboa

Emanuel Buttigieg (Malta), višji predavatelj zgodovine, Faculty of Arts, University of Malta

Fabio Beltram (Italija), profesor fizike snovi, Scuola Normale Superiore, Pisa

Fintan O’Toole (Irska), profesor irske književnosti, Princeton University, in kolumnist časopisa The Irish Times

Ieva Zībārte (Latvija), vodja razstav, umetniško središče Zuzeum

Jana Arbeiter (Slovenija), docentka in raziskovalka, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani

Lisa Borgenheimer (Nemčija), profesorica oblikovanja informacij, HfG Offenbach na Majni

Maaria Wirkkala (Finska), umetnica

Marija Marcelionytė-Paliukė (Litva), profesorica, Vilniaus dailės akademija

Nuria Oliver (Španija), direktorica in soustanoviteljica, enota fundacije ELLIS v Alicanteju, in glavna podatkovna znanstvenica, Data-Pop Alliance

Patrick Sanavia (Luksemburg), direktor, Service des Sites et Monuments nationaux, Luksemburg

Peter Aufreiter (Avstrija), generalni direktor in glavni znanstveni direktor, Technisches Museum Wien

Silvia Miháliková (Slovaška), profesorica in raziskovalka, Slovenská akadémia vied, Sociologický ústav, Trnavská univerzita

Stéphane Distinguin (Francija), ustanovitelj in glavni izvršni direktor, Fabernovel

Stephan Vanfleteren (Belgija), fotograf

Toomas Kiho (Estonija), urednik, Akadeemia

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Georgina Garriga Sánchez, tel.: +49 69 1344 95368.