- IZJAVA O DENARNI POLITIKI
TISKOVNA KONFERENCA
Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB
Frankfurt na Majni, 4. maj 2023
Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.
Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki. Ker še vedno obstajajo močni inflacijski pritiski, je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov, ki smo jo oblikovali na prejšnji seji. Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar temeljni cenovni pritiski ostajajo močni. Obenem se pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer intenzivno prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v euroobmočju, še vedno pa je negotovo, s kakšnim časovnim zamikom in kako intenzivno poteka transmisija v realno gospodarstvo.
S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bomo obrestne mere na tej ravni ohranjali tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Pri obrestnih odločitvah bomo tudi v prihodnje izhajali iz naše ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Ključne obrestne mere ECB ostajajo naše glavno orodje za določanje naravnanosti denarne politike. Vzporedno bomo postopno in predvidljivo zmanjševali portfelj v okviru Eurosistemovega programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Skladno s temi načeli Svet ECB pričakuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023.
Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.
Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.
Gospodarska aktivnost
Gospodarstvo euroobmočja je v prvem četrtletju 2023 po Eurostatovi prvi preliminarni oceni zraslo za 0,1%. K odpornosti gospodarstva so prispevale nižje cene energentov, popuščanje ozkih grl v dobavnih verigah ter javnofinančna podpora podjetjem in gospodinjstvom. Po drugi strani je zasebno domače povpraševanje, zlasti potrošnja, verjetno ostalo šibko.
Zaupanje podjetij in potrošnikov se v zadnjih mesecih vztrajno izboljšuje, a ostaja šibkejše kot pred neupravičeno vojno Rusije proti Ukrajini in njenim prebivalcem. Gibanja v posameznih gospodarskih sektorjih so različna. Tako ima predelovalni sektor precej neizpolnjenih naročil iz preteklosti, a se obeti za prihodnost poslabšujejo. Storitveni sektor raste močneje, kar je predvsem posledica ponovnega odpiranja gospodarstva.
Dohodke gospodinjstev podpira vztrajno močan trg dela, saj je stopnja brezposelnosti marca upadla na novo dolgoročno najnižjo raven 6,5%. Stopnja zaposlenosti se je še nadalje povečala in skupno število opravljenih delovnih ur je višje kot pred pandemijo. Po drugi strani povprečno število opravljenih delovnih ur ostaja nekoliko pod ravnjo izpred pandemije in se od sredine leta 2022 ne povečuje več.
Ker energetska kriza popušča, bi morale vlade hitro in usklajeno odpraviti protikrizne ukrepe pomoči, da preprečijo krepitev srednjeročnih inflacijskih pritiskov, ki bi terjali močnejši odziv denarne politike. Javnofinančne politike bi morale biti usmerjene v povečevanje produktivnosti gospodarstva in postopno zmanjševanje javnega dolga. K zmanjševanju cenovnih pritiskov v srednjeročnem obdobju lahko prispevajo tudi politike, katerih cilj je povečati ponudbene zmogljivosti v euroobmočju, zlasti v energetskem sektorju. V tem kontekstu pozdravljamo objavo zakonodajnih predlogov Evropske komisije za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU, ki bi morala biti kmalu zaključena.
Inflacija
Po Eurostatovi prvi oceni je inflacija aprila znašala 7,0%, potem ko je marca upadla na 6,9%, februarja pa je bila na ravni 8,5%. Inflacija v skupini energentov se je z marčnih –0,9% v aprilu zaradi baznih učinkov nekoliko zvišala na 2,5%, vendar je še vedno mnogo nižja, kot je bila po začetku ruske vojne proti Ukrajini. Po drugi strani ostaja inflacija v skupini hrane povišana, saj je aprila znašala 13,6%, marca pa 15,5%.
Cenovni pritiski ostajajo močni. Inflacija brez energentov in hrane je aprila znašala 5,6% in se je v primerjavi z marcem nekoliko znižala ter vrnila na februarsko raven. Inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov se je aprila znižala na 6,2%, potem ko je marca prvič po več mesecih upadla in v tem mesecu znašala 6,6%. Nasprotno se je inflacija v skupini storitev aprila zvišala na 5,2%, medtem ko je marca znašala 5,1%. Inflacijo še vedno dvigujejo postopno prenašanje preteklih zvišanj energetskih stroškov na druge cene ter ozka grla v dobavnih verigah. Predvsem pri storitvah jo navzgor potiskata tudi med pandemijo zavrto povpraševanje po ponovnem odpiranju gospodarstva ter zviševanje plač. Po informacijah, ki so bile na voljo do konca marca, kazalniki osnovne inflacije ostajajo visoki.
Plačni pritiski so se še dodatno okrepili, ker zaposleni v kontekstu močnega trga dela ponovno pridobivajo nekaj kupne moči, ki so jo izgubili zaradi visoke inflacije. Poleg tega so podjetja v nekaterih sektorjih lahko povečala profitne marže zaradi neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem ter zaradi negotovosti, ki jo ustvarja visoka in volatilna inflacija. Čeprav je večina kazalnikov dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, so se nekateri kazalniki rahlo zvišali in jih je treba ves čas spremljati.
Ocena tveganj
Če bodo obnovljene napetosti na finančnih trgih vztrajale dalj časa, bi lahko predstavljale navzdol usmerjeno tveganje za gospodarsko rast, saj bi se širši pogoji kreditiranja lahko zaostrili bolj, kot se pričakuje, zaupanje pa bi se poslabšalo. Ruska vojna proti Ukrajini ostaja precejšnje navzdol usmerjeno tveganje za gospodarstvo. Po drugi strani bi nedavni preobrat po preteklih negativnih ponudbenih šokih, če se bo nadaljeval, lahko okrepil zaupanje in podpiral hitrejšo rast, kot se trenutno pričakuje. K hitrejši gospodarski rasti od pričakovane bi lahko prispeval tudi vztrajno močan trg dela, ki bi okrepil zaupanje gospodinjstev in njihovo trošenje.
V obetih za inflacijo še vedno obstajajo precejšnja navzgor usmerjena tveganja. Eno od njih so obstoječi pritiski iz proizvodnih verig, zaradi katerih bi se maloprodajne cene v bližnji prihodnosti lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Poleg tega bi se zaradi ruske vojne proti Ukrajini lahko ponovno zvišale cene energentov in hrane. Inflacija bi se lahko zvišala tudi, če bi se inflacijska pričakovanja trajno zvišala nad našo ciljno raven ali če bi se plače ali profitne marže zvišale bolj, kot je pričakovano. Ti trije dejavniki bi inflacijo lahko zviševali tudi na srednji rok. Nedavno izpogajani plačni dogovori so okrepili navzgor usmerjene pritiske na inflacijo, še zlasti če bodo profitne marže ostale visoke. Med navzdol usmerjenimi tveganji so obnovljene napetosti na finančnih trgih, zaradi katerih bi se inflacija lahko znižala hitreje, kot je pričakovano. Šibkejše povpraševanje, na primer zaradi bolj izrazitega upočasnjevanja bančnega posojanja ali zaradi močnejše transmisije denarne politike, bi prav tako lahko povzročilo, da bi bili cenovni pritiski šibkejši, kot se pričakuje, še zlasti na srednji rok.
Finančne in denarne razmere
Bančni sektor v euroobmočju je odporno prestal pretrese na finančnih trgih, ki so se pojavili pred našo zadnjo sejo. Naši dvigi ključnih obrestnih mer se intenzivno prenašajo v netvegane obrestne mere ter na pogoje financiranja za podjetja, gospodinjstva in banke. Rast posojil podjetjem in gospodinjstvom se je upočasnila zaradi višjih obrestnih mer za posojila, bolj zaostrenih pogojev v ponudbi posojil in manjšega povpraševanja. Kot je pokazala naša zadnja anketa o bančnih posojilih, so se kreditni standardi na splošno zaostrili, in sicer bolj, kot so banke pričakovale v prejšnjem krogu. Sodeč po rezultatih ankete bi se posojanje lahko še nadalje upočasnilo. Zaradi šibkega posojanja se je še dodatno upočasnila tudi denarna rast.
Zaključek
Povzamemo lahko, da inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki. Ker še vedno obstajajo močni inflacijski pritiski, je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov, ki smo jo oblikovali na prejšnji seji. Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar temeljni cenovni pritiski ostajajo močni. Obenem se pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer intenzivno prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v euroobmočju, še vedno pa je negotovo, s kakšnim časovnim zamikom in kako intenzivno poteka transmisija v realno gospodarstvo.
S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bomo obrestne mere na tej ravni ohranjali tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Pri obrestnih odločitvah bomo tudi v prihodnje izhajali iz naše ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.
Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- [email protected]
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije