ECB poroča o napredku držav EU v procesu uvajanja eura

1. junij 2022

• Poročilo, ki se pripravi vsaki dve leti, ocenjuje napredek sedmih držav članic EU zunaj euroobmočja.
• Pozitivna ocena Hrvaške v luči morebitne uvedbe eura 1. januarja 2023.
• Napredek je bil na splošno omejen zaradi zahtevnih gospodarskih razmer.

Konvergenčno poročilo 2022, ki ga je junija objavila Evropska centralna banka (ECB), ugotavlja, da so države EU zunaj euroobmočja od leta 2020 dosegle omejen napredek pri ekonomski konvergenci z euroobmočjem. To je predvsem posledica zahtevnih gospodarskih razmer.

Poročilo, ki se pripravi vsaki dve leti, ocenjuje napredek, ki ga je sedem držav EU, ki še niso sprejele eura, doseglo pri uvajanju eura. Poročilo zajema Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko.

Poročilo vključuje poglobljeno oceno Hrvaške, ki je napovedala, da namerava euro uvesti 1. januarja 2023. Bolgarija in Hrvaška sta se 10. julija 2020 pridružili mehanizmu deviznih tečajev (ERM II) in bančni uniji.

Kriza zaradi koronavirusa (COVID-19) je leta 2020 povzročila precejšen upad gospodarske aktivnosti, nato pa so vse pregledane države zabeležile močan odboj. Ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 je zavrla gospodarsko rast, inflacija pa se je v vseh ocenjenih državah zvišala. Vseeno je še prezgodaj, da bi lahko z gotovostjo zaključili, kako bo to vplivalo na konvergenco. V prihodnost usmerjeno oceno konvergence spremlja velika negotovost, celoten vpliv pa bo mogoče ovrednotiti šele naknadno.

Kar zadeva kriterij stabilnosti cen, sta samo Hrvaška in Švedska zabeležili stopnjo inflacije, ki je pod ali precej pod 4,9-odstotno referenčno vrednostjo. Referenčna stopnja inflacije temelji na povprečni inflaciji, ki so jo v zadnjih 12 mesecih zabeležile tri države z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen – Finska, Francija in Grčija (potem ko sta bila izključena osamelca: Malta in Portugalska). V drugih petih ocenjenih državah – v Bolgariji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem in v Romuniji – je bila stopnja inflacije v zadnjih 12 mesecih precej nad referenčno vrednostjo, podobno kot je bilo ugotovljeno v Konvergenčnem poročilu 2020.

Kar zadeva javnofinančne kriterije, je bila v času objave poročila samo Romunija v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (sprožen je bil aprila 2020). Čeprav so še tri pregledane države – Bolgarija, Češka in Madžarska – leta 2021 presegale referenčno vrednost glede primanjkljaja (3% BDP), ni bil sprožen noben nov postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Po strmem zvišanju v letu 2020 ob krizi zaradi COVID-19 je ostal proračunski primanjkljaj leta 2021 povišan v vseh državah, razen na Švedskem. V primerjavi z letom 2020 se je proračunski saldo leta 2021 izboljšal v vseh pregledanih državah, razen v Bolgariji in na Češkem. Po letošnji pomladanski gospodarski napovedi Evropske komisije naj bi se delež primanjkljaja v BDP v letih 2022 in 2023 zmanjšal v večini držav. Vseeno naj bi leta 2023 presegal referenčno vrednost na Češkem, Madžarskem, Poljskem in v Romuniji.

Razmerje med javnim dolgom in BDP je bilo leta 2021 med 20% in 40% v Bolgariji in na Švedskem ter med 40% in 60% na Češkem, Poljskem in v Romuniji, medtem ko je bil delež javnega dolga nad 60-odstotno referenčno vrednostjo na Hrvaškem in Madžarskem.

V letih 2022 in 2023 naj bi se stopnja javnega dolga znižala v štirih državah, in sicer zaradi izboljšanja gospodarske aktivnosti in postopnega umikanja javnofinančnih ukrepov, sprejetih v odziv na pandemijo COVID-19, medtem ko naj bi proračunski saldo obremenjevali novi ukrepi, sprejeti v odziv na visoke cene energentov in rusko-ukrajinsko vojno.

Kar zadeva kriterij deviznega tečaja, sta bolgarski lev in hrvaška kuna sodelovala v ERM II večino dvoletnega referenčnega obdobja od 26. maja 2020 do 25. maja 2022, in sicer na ravni dvostranskega centralnega tečaja, ki znaša 1,95583 leva oziroma 7,53450 kune za euro. Devizni tečaj hrvaške kune je izkazoval nizko stopnjo volatilnosti in se je gibal blizu dvostranskega centralnega tečaja. Bolgarski lev ni odstopal od dvostranskega centralnega tečaja. Z izjemo romunskega leva so tečaji valut, ki ne sodelujejo v ERM II, izkazovali razmeroma visoko stopnjo volatilnosti.

Kar zadeva konvergenco dolgoročnih obrestnih mer, je bila najnižja 12-mesečna povprečna obrestna mera zabeležena v Bolgariji, na Hrvaškem in Švedskem. Češka, ki je zabeležila 2,5%, je bila tik pod 2,6-odstotno referenčno vrednostjo. Dve pregledani državi – Madžarska in Poljska – sta zabeležili 12-mesečno povprečno dolgoročno obrestno mero, ki je bila nad referenčno vrednostjo, medtem ko je bila 12-mesečna povprečna dolgoročna obrestna mera v Romuniji precej nad referenčno vrednostjo.

Še en pomemben dejavnik za trajnost konvergence v času je tudi močno institucionalno okolje. Z izjemo Švedske je kakovost institucij in gospodarskega upravljanja v pregledanih državah razmeroma šibka. Kar zadeva pravno konvergenco, je Hrvaška edina pregledana država, katere pravni okvir je v celoti združljiv z zahtevami iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statuta ESCB), da država lahko uvede euro.

Hrvaška

ECB ocenjuje, da je Hrvaška pri posameznih konvergenčnih kriterijih znotraj referenčnih vrednosti.

Cenovna stabilnost

Aprila 2022 je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije, merjene s HICP, na Hrvaškem znašala 4,7%, kar je pod 4,9-odstotno referenčno vrednostjo. Stopnja inflacije se bo po pričakovanjih v naslednjih mesecih postopno zviševala, predvsem zaradi višjih cen primarnih surovin, širjenja cenovnih pritiskov in dodatne zaostritve ozkih grl v dobavnih verigah, kar je posledica rusko-ukrajinske vojne.

Kar zadeva prihodnje obdobje, obstajajo razlogi za zaskrbljenost glede trajnosti konvergence inflacije na Hrvaškem na dolgi rok. Konvergenčni proces mora biti podprt z ustreznimi politikami, da se preprečijo kopičenje pretiranih cenovnih pritiskov in makroekonomska neravnovesja.

Stopnja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga

Hrvaški javnofinančni saldo je bil leta 2021 tik pod referenčno vrednostjo glede primanjkljaja (3% BDP), medtem ko je bila stopnja javnega dolga nad referenčno vrednostjo (60% BDP), vendar se je od predhodnega leta znižala. Stopnja primanjkljaja je leta 2021 znašala 2,9% BDP, kar pomeni, da je kriterij primanjkljaja izpolnjen. Stopnja javnega dolga je leta 2021 znašala 79,8% BDP, kar predstavlja znižanje z rekordne vrednosti v letu 2020 (87,3% BDP). S tako velikim znižanjem stopnje javnega dolga je bilo zagotovljeno, da je kriterij javnega dolga izpolnjen.

Letošnja pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije nakazuje, da je Hrvaška na dobri poti, da bo še naprej izpolnjevala zahteve iz Pakta za stabilnost in rast. Poleg tega je Evropska komisija v pomladanskem svežnju v okviru evropskega semestra 2022 ugotovila, da se Hrvaška v srednjeročnem obdobju sooča s srednje velikim tveganjem glede vzdržnosti dolga. Bistveno je, da Hrvaška izvede predvidene javnofinančne reforme iz načrta za okrevanje in odpornost, da bo lahko obvarovala zdrave javne finance in dolgotrajno zmanjševala stopnjo javnega dolga.

Devizni tečaj

Hrvaška kuna je bila 10. julija 2020 vključena v ERM II po dvostranskem centralnem tečaju na ravni 7,53450 kune za euro s standardnim razponom nihanja ±15%. V dvoletnem referenčnem obdobju od 26. maja 2020 do 25. maja 2022 je devizni tečaj hrvaške kune izkazoval nizko stopnjo volatilnosti in se gibal blizu dvostranskega centralnega tečaja.

Dolgoročne obrestne mere

V referenčnem obdobju od maja 2021 do aprila 2022 so bile hrvaške dolgoročne obrestne mere v povprečju na ravni 0,8%, kar je pod 2,6-odstotno referenčno vrednostjo, kolikor znaša konvergenčni kriterij obrestnih mer. Dolgoročne obrestne mere na Hrvaškem se že od leta 2012 znižujejo, in sicer je 12-mesečna povprečna vrednost padla s slabih 7% pod 1%.

Trajnostna konvergenca

Na Hrvaško bi ugodno vplivale stabilnostno usmerjene ekonomske politike in široko zastavljene strukturne reforme. Evropska komisija je leta 2022 zaključila, da so se makroekonomska neravnovesja, s katerimi se je država soočala, leta 2021 še naprej zmanjševala in zopet sledila ugodnemu trendu izpred pandemije. Hrvaška lahko s pomočjo strukturnih reform izboljša svoje institucionalno in poslovno okolje, okrepi konkurenco ter izboljša učinkovitost javne uprave in pravosodja. ECB je oktobra 2020 postala odgovorna za neposredni nadzor osmih pomembnih institucij ter za pregled nad nadzorom 15 manj pomembnih institucij na Hrvaškem.

Pravni kriteriji

Hrvaška zakonodaja je združljiva s Pogodbama in Statutom ESCB, kakor to zahteva člen 131 Pogodbe.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Alexandrine Bouilhet, tel. +49 172 174 93 66.

Opombe

• ECB v konvergenčnem poročilu vsaki dve leti ali na zahtevo posamezne države ocenjuje ekonomsko in pravno konvergenco držav članic EU z odstopanjem, ki so zunaj euroobmočja. Ocenjuje stopnjo trajne ekonomske konvergence z euroobmočjem, združljivost nacionalne zakonodaje s pravnim okvirom EU ter izpolnjevanje zakonskih zahtev v zvezi z nacionalno centralno banko. Danska zaradi »zavrnilne« klavzule ni zajeta v oceni, razen če to zahteva sama.
• Presečni datum za statistične podatke v tem konvergenčnem poročilu je 25. maj 2022. Referenčno obdobje pri kriteriju cenovne stabilnosti in kriteriju dolgoročnih obrestnih mer je od maja 2021 do aprila 2022. Referenčno obdobje za devizni tečaj pa je od 26. maja 2020 do 25. maja 2022. Zgodovinski podatki o javnofinančnem položaju zajemajo obdobje do leta 2021. Napovedi temeljijo na letošnji pomladanski gospodarski napovedi Evropske komisije, na najnovejših konvergenčnih programih zadevnih držav članic ter na drugih relevantnih informacijah za preverjanje trajnosti konvergence, ki je usmerjeno v prihodnost.
• Od novembra 2014 se mora vsaka država, ki se pridružuje euroobmočju, pridružiti tudi enotnemu mehanizmu nadzora (EMN) in drugim komponentam bančne unije. V bančnem sistemu zadevne države se opravi celovita ocena, ki jo izvede ECB. ECB je 10. julija 2020 sklenila vzpostaviti tesno sodelovanje s centralnima bankama Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka, potem ko so bili izpolnjeni nadzorniški in zakonodajni pogoji. ECB je 1. oktobra 2020 postala nadzornik, pristojen za skupne postopke v primeru vseh nadzorovanih subjektov, in prevzela odgovornost za pregled nad nadzorom manj pomembnih institucij v obeh državah.