Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila Konvergenčno poročilo 2014, ki ocenjuje napredek osmih držav članic Evropske unije (EU) pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z uresničevanjem ekonomske in monetarne unije (EMU).
Poročilo obravnava Bolgarijo, Češko, Hrvaško (ki je ocenjena prvič), Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko. Poročilo preverja, ali je bila v teh državah dosežena visoka stopnja trajnostne konvergence (ekonomska konvergenca), ter ocenjuje skladnost s pravnimi zahtevami, ki jih morajo nacionalne centralne banke izpolniti za vključitev v Eurosistem (pravna konvergenca). Pri ocenjevanju trajnosti konvergence poročilo ustrezno upošteva tudi novi okrepljeni okvir gospodarskega upravljanja v EU in stabilnost institucionalnega okolja v vsaki državi, vključno s področjem statistike.
V tem poročilu je Litva pregledana nekoliko podrobneje kot ostale obravnavane države. Razlog je v tem, da so litovske oblasti napovedale namero, da s 1. januarjem 2015 uvedejo euro.
V nadaljevanju so predstavljeni izsledki Konvergenčnega poročila 2014.
Stabilnost cen
V 12-mesečnem referenčnem obdobju od maja 2013 do aprila 2014 je bila inflacija v EU umirjena predvsem zaradi manjšega prispevka cen energentov in hrane ter zaradi sedanje šibke gospodarske aktivnosti v večini držav. Referenčna vrednost za kriterij stabilnosti cen je bila 1,7%, izračunana s prištetjem 1,5 odstotne točke k netehtanemu aritmetičnemu povprečju inflacije, merjene z indeksom HICP, ki so jo v 12 mesecih zabeležili v Latviji (0,1%), na Portugalskem (0,3%) in Irskem (0,3%). Stopnja inflacije v Grčiji, Bolgariji in na Cipru je bila izključena iz izračuna referenčne vrednosti, saj so bile te tri države članice z vidika cenovnih gibanj ocenjene kot osamelec.
V referenčnem obdobju je bila 12-mesečna povprečna stopnja inflacije v Romuniji nad referenčno vrednostjo, v drugih sedmih državah, pregledanih v tem poročilu, pa je bila pod to vrednostjo.
Javne finance
Kar se tiče javnofinančnih kriterijev, so v času objave tega poročila med pregledanimi državami Češka, Hrvaška in Poljska predmet odločbe Sveta EU o obstoju čezmernega primanjkljaja. Leta 2013 je bilo v vseh pregledanih državah, razen na Hrvaškem in Poljskem, zabeleženo razmerje med javnofinančnim primanjkljajem in BDP, ki je bilo pod 3-odstotno referenčno vrednostjo. Z izjemo Hrvaške in Madžarske so imele leta 2013 vse pregledane države razmerje med javnim dolgom in BDP pod 60-odstotno referenčno vrednostjo.
Devizni tečaj
Izmed držav, ki so pregledane v tem poročilu, trenutno v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II) sodeluje le Litva. Litovski litas je v ERM II sodeloval več kot dve leti pred konvergenčnim pregledom in centralni tečaj v obravnavanem obdobju ni devalviral.
Dolgoročne obrestne mere
V 12-mesečnem referenčnem obdobju od maja 2013 do aprila 2014 je referenčna vrednost za dolgoročne obrestne mere znašala 6,2%. Ta vrednost je bila izračunana s prištetjem 2 odstotnih točk k netehtanemu aritmetičnemu povprečju dolgoročnih obrestnih mer, zabeleženih v treh državah članicah z najboljšimi rezultati glede stabilnosti cen, in sicer v Latviji (3,3%), na Irskem (3,5%) in Portugalskem (5,8%).
V referenčnem obdobju so bile dolgoročne obrestne mere v vseh pregledanih državah pod referenčno vrednostjo, čeprav v različni meri.
Pravna konvergenca
Litva je edina država, katere zakonodaja je v celoti združljiva z vsemi zahtevami za uvedbo eura, kot je določeno v Pogodbah in Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. V nobeni od ostalih sedmih pregledanih držav ni pravni okvir v celoti združljiv z zahtevami za uvedbo eura. V teh sedmih državah je še vedno prisotna nezdružljivost glede neodvisnosti centralne banke. To se nanaša zlasti na institucionalno in finančno neodvisnost centralne banke ter na osebno neodvisnost. Poleg tega v vseh pregledanih državah, razen v Litvi in na Hrvaškem, obstaja nezdružljivost glede prepovedi denarnega financiranja ter pravne integracije zadevne centralne banke v Eurosistem.
Litva
V referenčnem obdobju je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije, merjene s HICP, v Litvi znašala 0,6%, torej je bila precej pod referenčno vrednostjo za kriterij cenovne stabilnosti. Trenutno nizka raven inflacije v Litvi je predvsem posledica začasnih dejavnikov, med katerimi sta padec svetovnih cen primarnih surovin ter s tem povezana nižja rast nadzorovanih cen in cen energentov. Gledano dolgoročneje bo v Litvi vzdržno ohranjanje nizke stopnje inflacije v srednjeročnem obdobju velik izziv, saj se lahko izkaže, da je v okolju fiksnega deviznega tečaja težko obvladovati domače cenovne pritiske in preprečiti pregrevanje gospodarstva. Zaradi procesa dohitevanja se bo v srednjeročnem obdobju razlika v inflaciji med Litvo in euroobmočjem najverjetneje povečala, saj sta BDP na prebivalca in raven cen v Litvi še vedno nižja kot v euroobmočju. Če povzamemo, je trajnost konvergence na področju inflacije v Litvi torej vprašljiva.
Litva ni predmet odločbe Sveta EU o obstoju čezmernega primanjkljaja. V referenčnem letu 2013 je javnofinančni saldo zabeležil primanjkljaj v višini 2,1% BDP, kar je pod 3-odstotno referenčno vrednostjo. Razmerje javnega dolga do BDP je znašalo 39,4%, kar je precej pod 60-odstotno referenčno vrednostjo.
Litovski litas je pred pregledom konvergence več kot dve leti sodeloval v mehanizmu ERM II. Litva se je mehanizmu deviznih tečajev pridružila z obstoječim valutnim odborom kot enostransko zavezo. V obravnavanem obdobju je bil litovski litas še naprej stabilen in se ni odmikal od centralnega tečaja do eura, centralni tečaj pa ni devalviral v primerjavi z eurom.
Dolgoročne obrestne mere so v referenčnem obdobju v povprečju znašala 3,6% in so bile torej nižje od 6,2-odstotne referenčne vrednosti, ki velja za konvergenčni kriterij obrestnih mer.
Za vzpostavitev okolja, ki spodbuja trajnostno konvergenco v Litvi, so med drugim potrebne ekonomske politike, katerih cilj je zagotoviti širšo vzdržno makroekonomsko stabilnost, vključno s stabilnostjo cen. Kar zadeva makroekonomska neravnovesja, Evropska komisija v poročilu o mehanizmu opozarjanja 2014 Litve ni določila za poglobljeni pregled. Obenem je ob omejenem manevrskem prostoru zaradi nefleksibilnega nominalnega deviznega tečaja nujno, da druge politike zagotovijo gospodarstvu vse potrebno za to, da se bo sposobno spoprijeti s specifičnimi šoki v državi, s čimer se bo preprečil ponoven nastanek makroekonomskih neravnovesij.
Ko omenjeno zgoraj, je litovska zakonodaja v skladu s Pogodbama in Statutom.
Z izdelavo tega poročila ECB izpolnjuje zahtevo iz člena 140 Pogodbe, da mora Svetu EU vsaj enkrat na dve leti ali na prošnjo države članice z odstopanjem poročati »o napredku, ki so ga države članice z odstopanjem dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije«.
Trenutno deset držav članic EU še ne sodeluje v celoti v EMU. Od teh imata dve, Danska in Združeno kraljestvo, v skladu z ustreznima protokoloma, ki sta priložena Pogodbi, poseben status. Konvergenčno poročilo se zanju zato pripravi samo v primeru, da pregled zahtevata sami.
Konvergenčno poročilo ECB 2014 je na voljo na spletni strani ECB. Za novinarska vprašanja se obrnite na Wiktorja Krzyżanowskega, tel. +49 69 1344 5755.