- BLOG ECB
Zakaj smo spremenili obrestne mere
8. junij 2024
ECB je znižala obrestne mere. Predsednica Christine Lagarde pojasnjuje, zakaj, in predstavi, kaj je še treba storiti, da bi se inflacija znižala na 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju.
Pred dvema letoma smo začeli zviševati obrestne mere denarne politike, ker je bila inflacija veliko previsoka. Do danes se je situacija izboljšala. Čeprav nekatere cene še vedno izrazito rastejo, še posebno v storitvenem sektorju, se je inflacija na splošno precej znižala. Trenutno je na dobri poti, da naslednje leto doseže 2%, kar je ciljna raven naših prizadevanj za stabilnost cen.
Upad inflacije je omogočil, da ECB zniža obrestne mere, zato smo v četrtek ključno obrestno mero, ki je devet mesecev znašala 4%, znižali za 0,25 odstotne točke. To pomeni, da si bodo lahko ljudje in podjetja ceneje izposodili denar oziroma najeli posojilo za naložbe.
Naša odločitev zaznamuje pomemben trenutek v boju proti inflaciji.
Julija 2022 smo začeli zviševati obrestne mere. To je bil del faze, ki jo strokovnjaki imenujejo zaostrovanje denarne politike. Če si izposodim primerjavo z avtom, je to tako, kot da bi voznik pritisnil na zavoro. Obrestne mere smo zviševali najhitreje do zdaj, saj smo jih v dobrem letu dvignili za 4,5 odstotne točke. Ukrepali smo odločno, ker se je inflacija preveč zvišala in oktobra 2022 dosegla rekordnih 10,6%.
Eden od razlogov za skokovit porast inflacije je bila ruska neupravičena invazija na Ukrajino, ki je povzročila strmo povečanje cen energije in hrane. Poleg tega so številna podjetja težje prišla do opreme, materialov in rezervnih delov, ki so jih potrebovala, zato so se obstoječi problemi, ki so se pojavili že med pandemijo, še zaostrili.
Soočali smo se tudi z resnim tveganjem, da bodo ljudje začeli misliti, da je visoka inflacija postala nekaj običajnega. To bi pomenilo, da jo podjetja vzamejo kot standard pri določanju cen ter delavci pri pogajanjih o plačah. V takem primeru bi se visoka inflacija trajno zažrla v gospodarstvo.
Zato smo morali storiti vse, kar je bilo potrebno, da bi se takšni nevarnosti izognili. Naša dolžnost do Evropejcev je, da inflacijo ohranjamo nizko in stabilno. Zavedamo se tudi stresa, ki ga je naraščanje inflacije in posledično zviševanje obrestnih mer povzročilo nekaterim ljudem in podjetjem. Posojila podjetjem in hipotekarna posojila so se izrazito podražila. Vse je postalo dražje, toda dohodki – plače in pokojnine – niso dohitevali rasti cen, vsaj ne na začetku.
Z odločnim ukrepanjem smo zagotovili, da visoka inflacija ni trajala predolgo. Do septembra 2023 je inflacija upadla na 5,2%, kar je približno polovica rekordne vrednosti eno leto pred tem. Nevarnost, da bi ljudje pričakovali visoko inflacijo, je v glavnem prešla.
To nam je omogočilo, da vstopimo v naslednjo fazo denarne politike: fazo, ko smo obrestne mere ohranjali nespremenjene, ko torej nismo povečevali pritiska na zavoro niti ga nismo popuščali. Bili smo sicer prepričani, da obrestne mere prispevajo k zniževanju inflacije, vendar je bila ta še vedno previsoka, da bi si lahko oddahnili. V takšnih razmerah bi bilo neprimerno, če bi začeli prezgodaj zniževati obrestne mere.
Danes pa vidimo napredek na številnih področjih. Inflacija je upadla na 2,6%, kar pomeni, da se je zopet prepolovila. Trenutno je na dobri poti, da bo v drugi polovici naslednjega leta dosegla 2%. Pri tem naša denarna politika zelo veliko prispeva k vrnitvi inflacije na ciljno raven. Z znižanjem obrestnih mer smo tako sklenili, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike.
Vseeno nas čaka še dolga pot, preden bomo inflacijo pregnali iz gospodarstva. In ne bo šlo popolnoma gladko. Potrebni bodo budnost, predanost in vztrajnost.
Obrestne mere bodo torej morale ostati restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da trajno zagotovimo cenovno stabilnost. Z drugimi besedami, še vedno bomo morali nekaj časa držati nogo na zavori, vendar nanjo ni treba več pritiskati tako močno kot prej.
Naše prihodnje odločitve o denarni politiki bodo odvisne od treh stvari: ali se inflacija še naprej pravočasno približuje ciljni ravni, ali skupni cenovni pritiski v gospodarstvu popuščajo in ali denarna politika še vedno učinkovito kroti inflacijo. Od teh dejavnikov bo odvisno, ali lahko še bolj popustimo pritisk na zavoro.
Dosegli smo že precejšen napredek, vendar boj z inflacijo še ni končan. Kot varuhi eura smo odločeni zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v korist vseh Evropejcev.
Ta prispevek na blogu ECB je bil objavljen kot mnenjski članek v različnih medijih v euroobmočju.