1 Uvod

Evropska centralna banka je na začetku leta 2020 začela pregled strategije denarne politike. Cilj pregleda je zagotoviti ustreznost denarne politike ECB v luči svetovnih trendov in dogajanja v 17 letih, odkar je bila strategija prvotno opredeljena. Kar zadeva vlogo denarne politike v današnjem svetu, je v središču pregleda vprašanje, kako lahko ECB še najprej čim bolje izvaja svoj mandat, ki je zagotavljanje cenovne stabilnosti za vse ljudi v euroobmočju. Za učinkovito denarno politiko je ključno, da razumemo pričakovanja, prepričanja, raven zaupanja, negotovosti, upe in strahove posameznih gospodinjstev in podjetij. Zato smo povabili evropske državljane in državljanke, da z ECB in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja delijo svoja stališča o stabilnosti cen, gospodarskih vprašanjih, svetovnih izzivih in komunikaciji z javnostjo. Da bi upoštevali čim več mnenj, se je pregled začel s fazo poslušanja in razmisleka. Dogodki, na katerih smo poslušali evropske državljane, so imeli dvojen namen, saj smo širok nabor stališč upoštevali v analizi za pregled in jo tako izboljšali, obenem pa so bili dogodki priložnost za strukturiran pogovor s širšo javnostjo. Vmesno poročilo povzema mnenja in stališča, ki smo jih v fazi poslušanja prejeli od evropske javnosti po več kanalih: poseben dogodek za civilnodružbene organizacije na evropski ravni, ki je potekal oktobra 2020 (dogodek »ECB vas posluša«), spletna anketa za splošno javnost, ki je potekala od februarja do oktobra 2020 (portal »ECB vas posluša«) in dogodki na nacionalni ravni, ki so jih med oktobrom in decembrom 2020 organizirale nacionalne centralne banke euroobmočja (dogodki »Nacionalna centralna banka vas posluša«).^[1] Opozoriti velja, da so ugotovitve kvalitativne narave in niso nujno reprezentativne.

2 Glavne ugotovitve

2.1 Kontekst

Na dogodkih, na katerih smo poslušali evropske državljane, smo pridobili njihova mnenja in spodbudili razpravo o štirih glavnih temah: cenovna stabilnost, gospodarska vprašanja, svetovni izzivi in komunikacija. Tako so ljudje odgovarjali na vprašanja in izrazili svoja pričakovanja o tem, na katerih področjih bi morala delovati centralna banka v kontekstu širših družbenopolitičnih izzivov. Na vseh kanalih, namenjenih poslušanju, so bila v ospredju sistemska vprašanja, ki vplivajo na delo centralnih bank, kot so na primer dolgoročne posledice pandemije koronavirusa za gospodarstvo, učinki digitalizacije na zaposlenost, stroški, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, ter morebitne prihodnje gospodarske in finančne krize.

2.2 Kako ljudje dojemajo cenovno stabilnost, inflacijo in deflacijo

Mnogo ljudi je spremembo splošne ravni cen asociiralo z negativnimi posledicami za njihovo življenje, pri čemer so običajno kot primer navajali upadanje kupne moči in vrednosti prihrankov. Čeprav ljudje v prvi vrsti niso bili zaskrbljeni zaradi prekomerne inflacije, so na splošno menili, da so se cene nesorazmerno zvišale. K temu so prispevali občutki ljudi, da se stroški zvišujejo, predvsem višje najemnine in odplačila hipotek ter dražja hrana. Dogodki, na katerih smo poslušali evropske državljane, so pokazali, kako pomembni so stanovanjski stroški pri tem, kako ljudje občutijo stopnjo inflacije. Mnogi so ob tej priložnosti pozvali ECB, naj razširi obseg stanovanjskih stroškov (vključno s stroški lastnikov nepremičnin), ki se upoštevajo pri merjenju inflacije. Vseeno pa so nekateri posvarili pred vključevanjem premoženja, na primer nepremičnin, v košarico blaga in storitev.

V tej zvezi so nekateri postavili pod vprašaj cilj ECB, da inflacijo ohranja »pod 2%, a blizu te meje« v srednjeročnem obdobju. Spraševali so se namreč, ali cilj ECB ne bi moral biti bližje 0%, da bi euro v prihodnosti ohranjal kupno moč ali ker so menili, da je vztrajno nedoseganje cilja dokaz nezadostnih ukrepov denarne politike. Nekateri so kritizirali tudi dolgotrajno obdobje nizkih obrestnih mer, ki je po njihovem mnenju povzročilo čezmerno zadolževanje držav in nevzdržne ravni dolga. S to kritiko je bila povezana tudi zaskrbljenost glede vse nižjih donosov od prihrankov ljudi zaradi denarne politike.

Po drugi strani pa so nekateri izrazili tudi podporo ECB glede njene opredelitve cenovne stabilnosti in s tem povezanih ukrepov denarne politike. Tako so izpostavili različne druge dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost denarne politike, in pozvali, naj druga področja ekonomskih politik podpirajo denarno politiko.

2.3 Gospodarske razmere in učinki svetovnih trendov

Vsesplošno prepričanje je bilo, da so se splošne gospodarske razmere v zadnjem desetletju poslabšale. Kot glavne vzroke za to so ljudje navajali krhkost našega ekonomskega modela, vse večje svetovne izzive in večjo negotovost. Zaskrbljeni so bili tudi glede prihodnosti, njihova pričakovanja glede individualne in družbeno-gospodarske blaginje pa so precej črnogleda. Ta pesimizem bi bil delno lahko povezan s kontekstom, v katerem je potekal dogodek.

Tako so ljudje med drugim najpogosteje navajali, da so zaskrbljeni glede dolgoročnih gospodarskih posledic pandemije koronavirusa (COVID-19). Poleg tega so navajali še strahove glede šibkejše gospodarske rasti, višjo raven državnega dolga, zmanjšanje povpraševanja, vse višjo brezposelnost in negotovost zaposlitve. Mlajši ljudje so bili zaskrbljeni predvsem glede vse slabših zaposlitvenih pogojev in manjših možnosti, da najdejo primerno zaposlitev, hkrati pa jih je bilo strah glede morebitnih gospodarskih in finančnih kriz. V tem kontekstu so mnogi izrazili odobravanje v zvezi z ukrepi ECB za pomoč evropskemu gospodarstvu med pandemijo ter pri tem poudarili njihov pomen in izpostavili, da bodo potrebni tudi med gospodarskim okrevanjem.

Poleg tega so ljudje v zvezi s svojim ekonomskim položajem zaskrbljeni tudi zaradi pričakovanja, da se bodo plače in pokojnine v prihodnosti še naprej zniževale. In sicer zato, ker po njihovem mnenju te oblike prihodkov ne sledijo splošnemu zvišanju cen, kar je privedlo do izgube kupne moči. Ljudje so izrazili bojazen, da si bodo v prihodnosti lahko privoščili manj. Drugi so izrazili zaskrbljenost, da se z nakupi vrednostnih papirjev, ki jih izvaja ECB, ustvarjajo morebitni baloni vrednostih papirjev.

Zaradi vpliva podnebnih sprememb na gospodarstvo so bili mnogi še dodatno zaskrbljeni glede gospodarskim razmer. Ljudje so navajali, da v vsakdanjem življenju že čutijo posledice podnebnih sprememb, in da pričakujejo, da se bodo v prihodnje zvišali stroški, potrebni za varstvo okolja. Tako naj bi po pričakovanjih nastajali stroški, ko se bo vpliv podnebnih sprememb na gospodarstvo in finančni sektor povečeval, vključno v okviru prehoda k bolj zelenim ekonomskim modelom in ohranjanja samega okolja.

Nekateri so poudarili negotov vpliv digitalizacije na gospodarstvo in se spraševali, ali je Evropska unija ustrezno pripravljena na digitalno gospodarstvo. Med drugim so izpostavili naslednja pereča vprašanja: ureditev področja umetne inteligence, naložbe v tehnologijo, razdelitev gospodarskih dobičkov, ustvarjenih s tehnološkim napredkom, in učinki prelomnih finančnih tehnologij na trg dela.

2.4 Vloga ECB pri soočanju s perečimi izzivi

Razvila se je živahna razprava o tem, ali je treba razširiti mandat ECB in ali bi morali ukrepi denarne politike upoštevati tudi njen drugotni cilj, ki je podpora splošnim ekonomskim politikam Evropske unije.^[2]

Nevladne organizacije, organizacije za boj proti podnebnim spremembam, skupine za varstvo potrošnikov, predstavniki mladih, možganski trusti in predstavniki javnosti so pozvali ECB, da naj se bolje odziva na širša družbena in gospodarska vprašanja, kot so spodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti ter varstvo okolja. Konkretni predlogi so se razlikovali glede na to, kaj je po prepričanju posameznikov ustrezna vloga centralne banke: nekateri so izrazili željo, da bi ECB spodbujala večjo ekonomsko kohezijo med državami euroobmočja; nekateri so želeli, da ECB ne bi več upoštevala načela tržne nevtralnosti in bi se zavezala, da bo kupovala le zelena sredstva in tako spodbujala evropski zeleni dogovor; spet drugi pa so želeli, da bi ECB razmislila, kako bi s svojimi politikami lahko na ljudi vplivala neposredno in ne prek bank in finančnih institucij.

Vseeno pa niso vsi podprli nadaljnje razširitve obsega nalog in orodij ECB. Nestandardni ukrepi denarne politike, ki so bili sprejeti od finančne krize leta 2008, so bili deležni precejšnjih kritik, pri čemer so nekateri menili, da je ECB z njimi prekoračila svoj mandat. V zvezi s tem so mnogi posvarili pred tem, da bi ECB prevzela dodatne odgovornosti.

Drugi so podvomili o učinkovitosti in ustreznosti odločitev ECB o denarni politiki na splošno. Obenem so si neodvisnost centralne banke razlagali kot obveznost, da ECB deluje v okviru ozkega mandata stabilnosti cen in ne deluje na področjih, za katera so po njihovem mnenju odgovorni drugi oblikovalci politik.

2.5 Komunikacija centralnih bank

Dogodki, na katerih smo poslušali evropske državljane, so še enkrat pokazali, da morajo centralne banke bolje pojasniti svojo vlogo, pri komunikaciji s širšo javnostjo pa morajo uporabljati razumljiv jezik in uporabne primere.

Medtem ko so mnogi odkrito priznali, da ne vedo, kaj počne centralna banka, je bilo pri drugih opaziti veliko mero napačnih predstav, saj so predlagali, da naj ECB ukrepa izven svojih pristojnosti, kot je na primer harmonizacija obdavčenja znotraj Evropske unije ali boj proti korupciji na nacionalni ravni. Poleg tega so ljudje menili, da koncepti, povezani z denarno politiko, kot so cenovna stabilnost, inflacija, obrestne mere in nakupi vrednostnih papirjev, nimajo nobene zveze z njihovim vsakdanjim življenjem. Pojasnjevanje, zakaj so ti koncepti pomembni za blaginjo ljudi, mora biti v središču pozornosti pri komunikaciji centralnih bank. To vključuje uporabo preprostega in razumljivega jezika namesto zapletenih izrazov in žargona.

Razlogi za splošno nepoznavanje so bili različni, med drugim so ljudje zase menili, da niso dovolj finančno pismeni. Predlogi za izboljšanje so bili med drugim, da se na družbenih omrežjih poenostavljeno pojasnijo teme denarne politike ter se redno organizirajo dogodki z različnimi deležniki. V tem smislu so nekateri predlagali, da bi se po tiskovni konferenci o denarni politiki objavil pojasnjevalni video, v katerem bi bilo natančneje pojasnjeno, kako bodo sprejete odločitve vplivale na splošno javnost.

Kar zadeva okvir demokratične odgovornosti in transparentnosti, so nekateri navedli, da bi bilo postopek odločanja v ECB mogoče bolje razložiti s podrobnejšim poročanjem o dogajanju na sejah Sveta ECB. Drugi so na primer predlagali izboljšano poročanje o koledarjih obveznosti članov Izvršilnega odbora s poudarkom na tem, koliko časa so namenili srečanjem s predstavniki finančnega sektorja v primerjavi s predstavniki drugih sektorjev.

Po drugi strani pa so nekateri posvarili pred pristopom »več je boljše« in izpostavili prenasičenost z informacijami, ki jo ustvarjajo centralne banke. Predlagali so, da se zmanjša obseg komuniciranja (na primer govori članov Izvršilnega odbora) in se namesto tega določi nekaj osrednjih tem, o katerih je treba dosledno obveščati javnost prek vseh kanalov. Drugi so opozorili na vlogo, ki jo imajo mediji pri razlaganju kompleksnih konceptov, povezanih z denarno politiko, in pozvali k vzpostavljanju tesnejših odnosov z novinarji.

2.6 Povratne informacije in naslednji koraki

Poleg tega, da smo ugotovitve z dogodkov, na katerih smo poslušali evropske državljane, upoštevali pri pregledu strategije, so bili dogodki tudi priložnost za pogovor s splošno javnostjo. Ta pristop je požel vsesplošno odobravanje. Ljudje so pozdravili priložnost, da so z odločevalci v ECB lahko v svojem jeziku brez zadržkov delili svoja stališča, mnenja in skrbi. Obenem so ljudje možnost, da za razliko od običajno strokovnih razprav tokrat lahko izrazijo svoje stališče o širših družbenih temah, kot so na primer kultura, izobraževanje, družina in zaposlenost, sprejeli z naklonjenostjo in podprli takšne dogodke tudi v prihodnje.

V zvezi s tem je jasno, da javnost pričakuje, da so ti dogodki začetek pogovora in ne enkratno posvetovanje. Obenem pa je javnost pokazala veliko zanimanje, da se jo obvešča o tem, kako bomo različne elemente teh dogodkov vključili v posvetovanja o pregledu strategije, in o rezultatih posvetovanj.

3 Zaključek

Ko smo prisluhnili širši javnosti, smo dobili bogat nabor spoznanj o temah, ki so relevantne za pregled strategije. Med drugim se je največ razpravljalo o stanovanjskih stroških, negotovosti zaposlitve, neenakosti in vplivu podnebnih sprememb. Poleg tega so dogodki pripomogli k temu, da je Eurosistem še naprej sodeloval s širšo javnostjo, dosegel novo občinstvo in vzpostavil nova razmerja, ki bodo osnova za prihodnje poslušanje in sodelovanje. Obstaja jasno pričakovanje, da bo ECB še naprej poslušala širšo javnost in civilno družbo ter bo z njima sodelovala tudi po pregledu strategije in da se bo odzvala na pozive k jasnejšim razlagam odločitev o denarni politiki, za katere bo uporabljala preprost jezik in razumljive primere.

Priloga
Povzetki poročil o portalu »ECB vas posluša«, o dogodku »ECB vas posluša« in o dogodkih »Nacionalna centralna banka vas posluša«

Povzetek – portal »ECB vas posluša«

ECB je prisluhnila stališčem in mnenjem širše javnosti, ki so bila od februarja do oktobra 2020 podana v spletnem vprašalniku. Približno 4.000 udeležencev ankete je odgovorilo na vprašanja o štirih temah, relevantnih za pregled strategije denarne politike: (1) cenovna stabilnost, (2) gospodarska vprašanja, (3) svetovni izzivi in (4) komunikacija centralnih bank.

1. Velika večina je navedla, da bodo po njihovih pričakovanjih višje cene negativno vplivale na različna področja njihovega življenja. Ljudje so zvišanje cen asociirali predvsem z manjšo kupno močjo, pri čemer po njihovem mnenju plače in pokojnine stagnirajo. Višje cene bi ljudje najbolj občutili pri stroških, na primer pri nakupu ali najemu nepremičnine, ali pri nakupu hrane. To je bilo skladno s splošno ugotovitvijo, da so se zaradi višjih cen zvišali stanovanjski stroški in se je zmanjšala sposobnost ljudi, da varčujejo.
2. Med anketiranci je bilo zaznati močan občutek, da se je njihov individualni ekonomski položaj v zadnjem desetletju poslabšal. Ljudi je bilo precej strah prihodnosti, kar zadeva splošne gospodarske razmere, neenakost ter še posebej brezposelnost in negotovost zaposlitve. Kot glavni vzrok za zaskrbljenost je bil pogosto naveden negativen vpliv podnebnih sprememb.
3. Izraženo je bilo veliko različnih mnenj o tem, ali bi morala ECB pri sprejemanju odločitev o denarni politiki upoštevati tudi druge dejavnike. Mnogi so bili prepričani, da bi morala ECB prevzeti vidnejšo vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti in zaposlenosti ter v boju proti neenakosti in podnebnim spremembam. Razmeroma velika manjšina anketirancev pa je menila, da bi morala ECB delovati v okviru ozkega mandata cenovne stabilnosti in da ne bi smela delovati na področjih, ki so po njihovem mnenju v pristojnosti drugih oblikovalcev politik.
4. Medtem ko je precejšen delež anketirancev menil, da dobro pozna ECB, pa so mnogi menili, da ne vedo zadosti o vlogi in politikah ECB. Razlogi za slabo poznavanje so bili zapletenost jezika, ki ga uporabljajo centralne banke, in pogosta uporaba ekonomskega žargona ter pomanjkanje obveščanja širše javnosti. Med predlogi za izboljšanje je bila jasnejša razlaga pomena cenovne stabilnosti in utemeljitev posameznih odločitev o denarni politiki, za kar naj se uporablja preprost jezik in razumljivi primeri. Drugi anketiranci so pozvali k bolj transparentni komunikaciji.

Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Povzetek – dogodek »ECB vas posluša«

Dogodek »ECB vas posluša« za civilnodružbene organizacije na evropski ravni je potekal 21. oktobra 2020. Civilnodružbene organizacije, ki so se udeležile dogodka, so predstavljale skupine, ki se zavzemajo za okolje, trajnost, socialno varnost, podjetja, religijo, kulturo in transparentnost. Dveurni spletni dogodek je bil razdeljen na dva dela, pri čemer sta bila v prvem v središču pozornost denarna politika in komunikacija, v drugem pa svetovni izzivi.

Na dogodku je 22 predstavnikov civilne družbe izpostavilo širok spekter stališč in izkušenj o tem, kako so odločitve ECB vplivale na različne družbene skupine, ki jih zastopajo. Razprava se je osredotočala na strukturne ovire v družbeno-gospodarskem sistemu, na pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, na posledice svetovne pandemije na delovna mesta in gospodarsko rast ter na grožnjo, ki jo podnebne spremembe predstavljajo za gospodarstvo. Stališča so se razhajala ob številnih temah: medtem ko so nekateri pozvali ECB, da naj razširi svoj osnovni mandat, opusti načelo tržne nevtralnosti in uporablja taksonomijo EU za trajnostne naložbe, pa so drugi posvarili pred takšnim početjem in se pri tem sklicevali na morebitne stranske učinke, kot so čezmeren javni dolg, ogrožanje neodvisnosti centralnih bank in izkrivljanje podobe z »lažnim zelenim oglaševanjem«.

Udeleženci so na splošno pozdravili priložnost, da izrazijo svoja stališča, in poudarili, kako pomembno je, da ECB še naprej posluša prebivalce Evrope.

Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Povzetek – dogodki »Nacionalna centralna banka vas posluša«

Nacionalne centralne banke povsod po euroobmočju organizirajo dogodke, na katerih poslušajo državljane, da na nacionalni ravni pridobijo mnenja in stališča za pregled strategije. Dogodke načeloma gostijo guvernerji centralnih bank v posameznih državah in so namenjeni lokalnim civilnodružbenim organizacijam, čeprav se formati lahko razlikujejo glede na nacionalne preference. Do konca leta 2020 so bili dogodki na nacionalni ravni organizirani že v 12 državah, sklop dogodkov pa se bo nadaljeval do konca marca 2021.

Do zdaj je bila najpomembnejša tema opredelitev in merjenje cenovne stabilnosti, predvsem sestava košarice blaga, ki se uporablja za merjenje inflacije, izražena pa je bila tudi zaskrbljenost glede vpliva, ki ga imajo dolgotrajno nizke obrestne mere na gospodarstvo. Izpostavljeno je bilo tudi precejšne povečanje pomena stanovanjskih stroškov v številnih državah in nihanje cen energentov. Naslednja tema, ki civilnodružbenim organizacijam v Eurosistemu vzbuja skrb, je vpliv podnebnih sprememb in kako bi morala ECB to obravnavati v okviru pregleda strategije. Nekateri so pozvali ECB, da naj v okviru svojega mandata poleg vidikov okoljske trajnosti v čim večji meri upošteva tudi gospodarsko in družbeno trajnost. Takšne teme so se pogosto povezovale z vplivom pandemije in nakupov vrednostnih papirjev, ki jih izvaja ECB.

Več informacij o nacionalnih dogodkih je v razdelku s seznamom dogodkov na začetni strani ECB o pregledu strategije.