TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 27. julij 2023

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka. Odločeni smo zagotoviti, da se bo čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Zato je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk.

Današnje zvišanje obrestnih mer odraža našo oceno inflacijskih obetov, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Gibanja od zadnje seje potrjujejo naše pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta še naprej zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno ravnjo. Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka. Pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo, saj so se pogoji financiranja znova zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri znižanju inflacije na ciljno raven.

S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno, da se bo inflacija čimprej vrnila na našo srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Sklenili smo tudi, da bomo obrestovanje obveznih rezerv določili na ravni nič odstotkov. Ta odločitev ščiti uspešnost denarne politike, saj vzdržuje obstoječo stopnjo nadzora nad naravnanostjo denarne politike in zagotavlja, da se naše obrestne odločitve v polni meri prenašajo na denarne trge. Obenem izboljšuje učinkovitost denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv, da se vzdržuje ustrezna naravnanost.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Spremembe obrestovanja obveznih rezerv so podrobno predstavljene v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Kratkoročni gospodarski obeti za euroobmočje so se poslabšali, kar je predvsem posledica šibkejšega domačega povpraševanja. Visoka inflacija in strožji pogoji financiranja zavirajo trošenje. To še posebej negativno vpliva na predelovalne dejavnosti, ki jih slabi tudi šibko zunanje povpraševanje. Stanovanjske in podjetniške naložbe prav tako kažejo znake šibkosti. Storitve ostajajo bolj odporne, kar še zlasti velja za storitvene dejavnosti z veliko medsebojnih stikov, kot je turizem. Vseeno zagon v storitvenem sektorju popušča. Gospodarska rast bo na kratki rok predvidoma ostala šibka. Sčasoma bi zaradi upadanje inflacije, zviševanje dohodkov in izboljševanja razmer na strani ponudbe morala okrevati.

Trg dela je še vedno robusten. Stopnja brezposelnosti je maja ostala na dolgoročno nizki ravni 6,5% in ustvarjenih je bilo veliko novih delovnih mest, zlasti v storitvenem sektorju. Vseeno v prihodnost usmerjeni kazalniki napovedujejo, da bi se ta trend v prihodnjih mesecih lahko upočasnil in za predelovalne dejavnosti postal negativen.

Ker energetska kriza popušča, bi morale vlade hitro in usklajeno odpraviti ukrepe pomoči, sprejete zaradi krize. To je bistveno, da ti ukrepi ne bodo krepili srednjeročnih inflacijskih pritiskov, zaradi katerih bi bil potreben odločnejši odziv denarne politike. Pozdravljamo nedavno izjavo Euroskupine o javnofinančni naravnanosti euroobmočja, ki je skladna s to oceno. Javnofinančne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečujejo produktivnost gospodarstva in omogočajo postopno zniževanje visokih stopenj javnega dolga. Politike za povečevanje ponudbenih zmogljivosti euroobmočja lahko na srednji rok blažijo cenovne pritiske in hkrati pospešujejo zeleni prehod, ki ga podpira tudi program »EU naslednje generacije«. Reformo okvira ekonomskega upravljanja v EU bi bilo treba zaključiti do konca letošnjega leta.

Inflacija

Inflacija se je junija še dodatno znižala in dosegla raven 5,5%, potem ko je bila maja na ravni 6,1%. Cene energentov so ponovno upadle, tako da so se medletno znižale za 5,6%. Rast cen hrane se je še nadalje upočasnila, a je ostala visoka na ravni 11,6%.

Inflacija brez energentov in hrane se je junija rahlo zvišala na 5,5%, vendar so se cene blaga gibale drugače od cen storitev. V skupini blaga se je junija inflacija še nadalje znižala na 5,5%, potem ko je bila maja na ravni 5,8%. Nasprotno pa se je v skupini storitev junija povzpela na 5,4%, s 5,0% v maju, k čemur so prispevali močno trošenje za počitnice in potovanja ter bazni učinki.

Dejavniki, ki poganjajo inflacijo, se spreminjajo. Zunanji viri inflacije popuščajo. Nasprotno vse pomembnejši vir zviševanja inflacije postajajo domači cenovni pritiski, ki jih med drugim povzročata rast plač in še vedno visoke profitne marže.

Medtem ko se nekateri kazalniki znižujejo, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka, med drugim zaradi preteklih podražitev energentov, ki še vedno vplivajo na cene v celotnem gospodarstvu. Čeprav je večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj trenutno na ravni okrog 2%, so nekateri kazalniki še vedno povišani in jih je treba skrbno spremljati.

Ocena tveganj

Obeti za gospodarsko rast in inflacijo ostajajo zelo negotovi. Glavni tveganji, da bo gospodarska rast nižja, sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in stopnjevanje širših geopolitičnih napetosti, kar bi lahko povzročilo fragmentacijo svetovne trgovinske menjave in tako zaviralo gospodarstvo v euroobmočju. Rast bi bila lahko počasnejša tudi v primeru, da bo denarna politika učinkovala močneje, kot je pričakovano, ali če bo svetovna gospodarska rast oslabila, zaradi česar bi se zmanjšalo povpraševanje po izvozu euroobmočja. Po drugi strani bi bila rast lahko višja od pričakovane, če bi zaradi močnega trga dela, zviševanja realnih dohodkov in zmanjševanja negotovosti ljudje in podjetja pridobili zaupanje in zato trošili več.

Med tveganji, da bo inflacija višja, kot je pričakovano, je možnost, da se bodo pritiski na rast energetskih in prehrambnih stroškov znova povečali, med drugim zaradi ruskega enostranskega odstopa od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja. Cene hrane bi se bolj, kot se pričakuje, lahko zvišale zaradi neugodnih vremenskih razmer, povezanih z napredovanjem podnebne krize. Nadalje bi se inflacija lahko zvišala, in sicer tudi srednjeročno, če bi se inflacijska pričakovanja trajno povzpela nad našo ciljno raven ali če bi se plače ali profitne marže zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi cenovni pritiski oslabili, še zlasti v srednjeročnem obdobju, če bi se zmanjšalo povpraševanje, na primer zaradi intenzivnejše transmisije denarne politike. Poleg tega bi se inflacija znižala hitreje, kot je pričakovano, če bi se padajoče cene energentov in počasnejša rast cen hrane hitreje prenesle na cene drugih izdelkov in storitev.

Finančne in denarne razmere

Zaostrovanje denarne politike se še naprej močno prenaša v splošne pogoje financiranja. Netvegane obrestne mere za kratke do srednje ročnosti so se od naše zadnje seje zvišale in financiranje je za banke postalo dražje, deloma tudi zaradi postopnega iztekanja ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR). Veliko odplačilo CUODR v juniju je potekalo gladko, saj so bile banke dobro pripravljene. Povprečne obrestne mere za posojila podjetjem in za hipotekarna posojila so se maja ponovno zvišale na 4,6% oziroma 3,6%.

Zaradi višjih obrestnih mer in posledičnega zmanjšanja načrtovanega trošenja je v drugem četrtletju povpraševanje po kreditih še nadalje strmo upadlo, kot so banke poročale v naši zadnji anketi o bančnih posojilih. Poleg tega so se kreditni standardi za posojila podjetjem in gospodinjstvom še dodatno zaostrili, saj banke postajajo vse bolj zaskrbljene glede tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti, in so manj pripravljene nositi ta tveganja. Zaradi strožjih pogojev financiranja postajajo stanovanjske nepremičnine tudi manj dosegljive in manj privlačne kot naložbe, zato je povpraševanje po hipotekarnih posojilih upadlo že peto četrtletje zapored.

V takšnih razmerah se je medletna stopnja rasti posojil junija še nadalje znižala in pri posojilih podjetjem dosegla 3,0%, pri posojilih gospodinjstvom pa 1,7%. Stopnja rasti posojil v drugem četrtletju, preračunana na letno raven, je pri posojilih podjetjem znašala 0,0%, pri posojilih gospodinjstvom pa –0,2%. Medletna stopnja rasti širokega denarja se je zaradi šibke posojilne rasti in zmanjševanja Eurosistemove bilance stanja junija upočasnila na 0,6%. Stopnja rasti širokega denarja v drugem četrtletju, preračunana na letno raven, je znašala –1,1%.

Zaključek

Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka. Zato je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk.

S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno, da se bo inflacija čimprej vrnila na našo srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.