ECB poroča o napredku držav EU pri sprejemanju eura

• Poročilo, ki se pripravi vsaki dve leti, ocenjuje napredek držav članic EU zunaj euroobmočja.
• Ob okrepljeni gospodarski aktivnosti pred pandemijo je večina držav dosegla napredek pri odpravljanju javnofinančnih neravnovesij.
• Zaveze Bolgarije in Hrvaške na področju ekonomskih politik so pomemben korak k sodelovanju v ERM II v bližnji prihodnosti.

Konvergenčno poročilo 2020, ki ga je pripravila Evropska centralna banka (ECB), ugotavlja, da so države EU zunaj euroobmočja od leta 2018 dosegle mešan napredek pri ekonomski konvergenci z euroobmočjem, sprejele pa so pomembne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnih neravnovesij. Poročilo, pripravljeno vsaki dve leti, ocenjuje napredek, ki ga je trenutno sedem držav EU, ki še niso sprejele eura, doseglo pri sprejemanju eura.

Bolgarija in Hrvaška sta sprejeli več zavez na tistih področjih ekonomskih politik, ki so izjemno pomembna za nemoteno sodelovanje v ERM II. Zaradi presečnega datuma za ekonomsko analizo v tem poročilu bo celovita ocena vpliva pandemije koronavirusa (COVID-19) na konvergenčni proces mogoča šele v naslednjem poročilu, ki bo predvidoma objavljeno leta 2022.

Kar zadeva kriterij stabilnosti cen, se je njegovo izpolnjevanje v obravnavanih državah poslabšalo v primerjavi s stanjem, ki ga opisuje prejšnje konvergenčno poročilo. Stopnja inflacije je bila precej nad referenčno vrednostjo (1,8%) v Bolgariji, na Poljskem, v Romuniji, na Češkem in na Madžarskem, pod referenčno vrednostjo je bila na Švedskem, precej pod njo pa na Hrvaškem. Inflacija se bo v prihodnjih letih po pričakovanjih zniževala v večini pregledanih držav. K deflacijskim pritiskom v letu 2020 naj bi prispevalo strmo znižanje cen nafte.

Leta 2019 so imele vse obravnavane države razen ene javnofinančni saldo, ki je bil pod 3-odstotno referenčno vrednostjo. Aprila 2020 je bil proti Romuniji sprožen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Čeprav je stopnja javnega dolga na Hrvaškem in Madžarskem presegla prag, ki znaša 60% BDP, se je do konca leta 2019 zniževala. Tako stopnja primanjkljaja kot tudi stopnja javnega dolga se bosta po pričakovanjih zvišali v vseh sedmih državah zaradi izrazite upočasnitve gospodarske aktivnosti in javnofinančnih ukrepov, sprejetih v odziv na pandemijo.

Medtem ko nobena od pregledanih držav trenutno ne sodeluje v ERM II, pa sta Bolgarija in Hrvaška leta 2018 oziroma leta 2019 uradno zaprosili za sodelovanje v mehanizmu. Obe državi sta sprejeli pomembne zaveze na področju ekonomskih politik, da bi se v bližnji prihodnosti lahko pridružili mehanizmu. V referenčnem obdobju, za katero se ocenjuje konvergenca, je bolgarski lev v skladu z obstoječim valutnim odborom ostal fiksiran na ravni 1,95583 leva za euro. Za hrvaško kuno je veljal režim prilagodljivega tečaja z uravnavanim drsenjem, tečaj do eura pa je izkazoval majhno volatilnost. Za večino drugih obravnavanih valut je veljal režim prilagodljivega tečaja, večina valut pa je zabeležila veliko volatilnost tečaja, zlasti med napetostmi na finančnih trgih marca 2020.

Kar zadeva konvergenco dolgoročnih obrestnih mer, je imela samo ena od sedmih pregledanih držav, tj. Romunija, dolgoročno obrestno mero nad referenčno vrednostjo, ki znaša 2,9%. Najnižjo dolgoročno obrestno mero sta imeli Bolgarija in Švedska.

Še en pomemben dejavnik za vzdržnost konvergence v času je tudi močno institucionalno okolje. Kakovost institucij in gospodarskega upravljanja je razmeroma šibka v vseh pregledanih državah razen na Švedskem – še posebej v Bolgariji, Romuniji, na Hrvaškem in Madžarskem.

V nobeni od pregledanih držav pravni okvir še ni v celoti združljiv z zahtevami za uvedbo eura.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Eszter Miltényi-Torstensson, tel. +49 69 1344 8034.

Opombe

• ECB v konvergenčnem poročilu vsaki dve leti ali na zahtevo posamezne države ocenjuje ekonomsko in pravno konvergenco držav članic EU zunaj euroobmočja. Ocenjuje stopnjo vzdržne ekonomske konvergence z euroobmočjem, združljivost nacionalne zakonodaje s pravnim okvirom EU ter izpolnjevanje zakonskih zahtev v zvezi z nacionalno centralno banko. Danska zaradi »zavrnilne« klavzule ni zajeta v oceni, razen če to zahteva sama.
• Presečni datum za statistične podatke v tem konvergenčnem poročilu je 7. maj 2020. Referenčno obdobje pri kriteriju cenovne stabilnosti in dolgoročnih obrestnih merah je od aprila 2019 do marca 2020. Referenčno obdobje pri deviznem tečaju pa je od 1. aprila 2018 do 31. marca 2020. Zgodovinski podatki o javnofinančnem položaju zajemajo obdobje do leta 2019. Napovedi temeljijo na letošnji pomladanski gospodarski napovedi Evropske komisije, na najnovejših konvergenčnih programih zadevnih držav članic ter na drugih relevantnih informacijah za preverjanje vzdržnosti konvergence, ki je usmerjeno v prihodnost.
• Od novembra 2014 se mora vsaka država, ki se pridružuje euroobmočju, pridružiti tudi enotnemu mehanizmu nadzora (EMN) in drugim komponentam bančne unije. V bančnem sistemu zadevne države se opravi celovita ocena, ki jo izvede ECB. Bolgarija in Hrvaška sta zaprosili za tesno nadzorno sodelovanje z ECB, v njunem bančnem sistemu pa je bila izvedena celovita ocena, ki je bila za Bolgarijo zaključena 26. julija 2019za Hrvaško pa 5. junija 2020.