ECB je objavila svoje Konvergenčno poročilo za leto 2013, ki ocenjuje ekonomsko in pravno konvergenco v Latviji

Evropska centralna banka (ECB) je danes na prošnjo latvijskih oblasti objavila svojo oceno ekonomske in pravne konvergence Latvije. Konvergenčno poročilo ECB preverja, ali je bila v obravnavani državi dosežena visoka stopnja trajnostne konvergence, ter ocenjuje skladnost s pravnimi zahtevami, ki jih morajo nacionalne centralne banke izpolniti za vključitev v Eurosistem.

Ekonomska konvergenca

V referenčnem obdobju od maja 2012 do aprila 2013 je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije v Latviji znašala 1,3%. To je precej pod referenčno vrednostjo za kriterij cenovne stabilnosti na ravni 2,7%. Ta vrednost je bila izračunana s prištetjem 1,5 odstotne točke k netehtanemu aritmetičnemu povprečju stopnje inflacije, merjene z indeksom HICP, v teh 12 mesecih na Švedskem (0,8%), v Latviji (1,3%) in na Irskem (1,6%).

Vseeno je bila v minulih desetih letih inflacija cen življenjskih potrebščin v Latviji zelo volatilna, saj je letno povprečje nihalo med –1,2% in 15,3%. To je posledica dejstva, da je država preživljala obdobja velikega gospodarskega vzpona in upada in velike makroekonomske volatilnosti. V novejšem obdobju je inflacija v Latviji z najvišje vrednosti, ki jo je dosegla sredi leta 2011, upadla na nizko raven, k čemur so največ prispevale nižje svetovne cene primarnih surovin in nižja stopnja davka na dodano vrednost, ki velja od julija 2012. Vseeno se v najnovejših razpoložljivih napovedih pričakuje, da bo inflacija naraščala, tveganja v projekcijah inflacije za prihodnja leta pa so usmerjena navzgor.

Kar zadeva gibanja dlje v prihodnosti, bo ohranjanje nizke stopnje inflacije v Latviji v srednjeročnem obdobju predvidoma zahtevno. Zaradi procesa dohitevanja se bo razlika v inflaciji med Latvijo in euroobmočjem v srednjeročnem obdobju verjetno povečevala. Zato je trajnost konvergence na področju inflacije vprašljiva.

V času dokončevanja tega poročila je Latvija predmet odločbe Sveta EU o obstoju čezmernega javnofinančnega primanjkljaja, rok za njegovo odpravo pa je leto 2012. V referenčnem letu 2012 je javnofinančni saldo izkazoval primanjkljaj v višini 1,2% BDP, kar je precej pod 3-odstotno referenčno vrednostjo. Razmerje bruto javnega dolga do BDP je znašalo 40,7%, kar je pod 60-odstotno referenčno vrednostjo. Po napovedih Evropske komisije bo stopnja primanjkljaja v letu 2013 ostala nespremenjena na ravni 1,2%, stopnja javnega dolga pa naj bi se zvišala na 43,2%.

Latvijski lats sodeluje v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II) od 2. maja 2005, z razponom nihanja ±1% kot enostransko zavezo latvijskih oblasti. V dveletnem referenčnem obdobju od 17. maja 2011 do 16. maja 2013 je lats ostal blizu svoje centralne paritete.

Dolgoročne obrestne mere v Latviji so v 12-mesečnem referenčnem obdobju od maja 2012 do aprila 2013 v povprečju znašale 3,8%. To je manj od referenčne vrednosti 5,5%, ki je bila izračunana s prištetjem 2 odstotnih točk k povprečju dolgoročnih obrestnih mer za državne obveznice v teh 12 mesecih na Švedskem (1,6%), v Latviji (3,8%) in na Irskem (5,1%).

Gledano v celoti je Latvija znotraj referenčnih vrednosti za konvergenčne kriterije. Vseeno je dolgoročna trajnost njene ekonomske konvergence vprašljiva. Pridružitev valutni uniji pomeni odpoved instrumentom denarne politike in deviznega tečaja ter povečan pomen notranje fleksibilnosti in odpornosti. V tem pogledu mora Latvija nadaljevati proces celovite javnofinančne konsolidacije v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Prav tako je pomembno, da ohrani pridobitve na področju konkurenčnosti iz zadnjih let in v ta namen prepreči ponovno povečevanje rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Poleg tega mora kljub svoji veliki sposobnosti gospodarskega prilagajanja še naprej izboljševati kakovost institucij in gospodarskega upravljanja. Obenem je bistveno, da ima na voljo celovit nabor instrumentov politik, ki omogočajo obvladovanje tveganj za finančno stabilnost, med drugim tudi tveganj, ki izhajajo iz dejstva, da se precejšen delež bančnega sektorja pri virih financiranja zanaša na vloge nerezidentov.

Pravna konvergenca

Latvijska zakonodaja je skladna z vsemi zahtevami glede neodvisnosti centralne banke, prepovedjo denarnega financiranja in pravne integracije v Eurosistem. Vseeno bi bilo dobro, da se določba prvega odstavka 43. člena zakona o centralni banki Latvijas Banka, po kateri mora latvijski parlament nadzirati centralno banko, razjasni ob nadaljnji reviziji določb zakona, da bi se zagotovila pravna varnost.

Konvergenčno poročilo ECB za leto 2013 je na voljo na spletni strani ECB. Z izdelavo tega poročila ECB izpolnjuje zahteve iz člena 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije, po katerem mora Svetu EU na prošnjo države članice EU z odstopanjem poročati o njeni pripravljenosti, da uvede euro.