Polletno poročilo o ponarejanju eurobankovcev

V drugi polovici leta 2006 je bilo iz obtoka umaknjenih skupno 265.000 ponarejenih eurobankovcev. Deleži posameznih apoenov ponarejenih bankovcev so prikazani v spodnji tabeli.

Najpogostejša tarča ponarejevalcev ostaja bankovec za 20 €, sledita pa mu bankovca za 50 € in 100 €. V obdobju od julija do decembra 2006 so bankovci teh treh apoenov predstavljali več kot 90 odstotkov vseh v obtoku odkritih ponaredkov.

Kot je razvidno iz polletnih podatkov, ki so predstavljeni v spodnji tabeli, se je raven ponaredkov v zadnjih dveh letih zelo malo spreminjala.

Pri teh podatkih je treba upoštevati, da postopno narašča tudi število pristnih bankovcev v obtoku (v povprečju za 10,6 milijarde v drugi polovici leta 2006). Kot smo izpostavili že v prejšnjih poročilih, so bili skoraj vsi ponaredki (98%) zaseženi v državah članicah euroobmočja. V drugi polovici leta 2006 je bil približno en odstotek ponaredkov zasežen v državah članicah EU izven euroobmočja, en odstotek pa v drugih delih sveta.

Javnost lahko zaupa v kakovost eurobankovcev in njihovih zaščitnih elementov. Vseeno Eurosistem oziroma Evropska centralna banka (ECB) in 13 nacionalnih centralnih bank euroobmočja uporabnike še naprej opozarja, naj bodo pozorni in preverjajo pristnost prejetih bankovcev. Vse vrste ponaredkov je mogoče hitro ločiti od pristnih bankovcev s preprostim preskusom OTIP-POGLED-NAGIB, ki je opisan v publikacijah Eurosistema, na spletni strani ECB ter na spletnih straneh nacionalnih centralnih bank Eurosistema. Če ste v dvomih, je sumljiv bankovec najbolje neposredno primerjati z drugim, za katerega veste, da je pristen.

Eurosistem v boju proti ponarejanju tesno sodeluje z Europolom (ki objavlja informacije o zasegih ponarejenih eurobankovcev in kovancev, preden pridejo v obtok) in Evropsko komisijo (ki je odgovorna za objavljanje informacij o ponarejenih eurokovancih). Eurosistem na področju kazenskega pregona uspešno sodeluje tudi z Interpolom in nacionalnimi policijami. Vsakdo, ki sumi, da je prejel ponarejen bankovec, naj o tem obvesti policijo ali nacionalno centralno banko (če nacionalna praksa to dopušča) in pri tem navede čim več podrobnosti o izvoru bankovca.